V tokratni rubriki Iz prve roke smo se pogovarjali z Natašo Mačešić z Oddelka za družbene dejavnosti Občine Ankaran, kjer med drugim skrbijo za področja izobraževanja, kulture, športa, socialnega in zdravstvenega varstva ter sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Zanimalo nas je, kako občina vidi vlogo in pomen NVO v lokalnem okolju ter kakšni so izzivi in priložnosti pri medsebojnem sodelovanju.
Kako v Občini Ankaran vidite stanje nevladnih organizacij in njihovo vlogo?
Nevladne organizacije se po besedah Nataše Mačešić aktivno vključujejo v številne aktivnosti, ki so ključne za dobrobit lokalne skupnosti, od socialnih storitev, kulturnih programov in izobraževanja, do okoljevarstvenih pobud. “To so storitve, ki jih občine same gotovo ne bi mogle zagotavljati v enaki meri,” poudarja.
Stičišče ISKRA občina vidi kot strateškega partnerja, kot strokovno podporo pri razvoju nevladnih organizacij, spodbujanju participacije občanov in kot pomemben povezovalni člen med občino in civilno družbo pri pripravi ter izvedbi lokalnih projektov in politik.
Nam lahko na kratko predstavite svojo vlogo na občini?
“Oddelek za družbene dejavnosti Občine Ankaran je odgovoren za razvoj in izvajanje politik na področju vzgoje, izobraževanja, kulture, športa, socialnega in zdravstvenega varstva ter skrbi za starejše,” pojasni. Oddelek koordinira tudi dejavnosti narodnostnih in verskih skupnosti ter spodbuja prostovoljstvo, humanitarne dejavnosti in delovanje društev ter NVO.
Kako pogosto vaše delo vključuje stik z nevladnimi organizacijami?
Občina z NVO ohranja stalen stik, predvsem preko javnih razpisov, ki se nanašajo na različne programe in projekte, ter z vključevanjem NVO v družbeno dogajanje. “Občina v času izvajanja teh projektov zagotavlja stalno podporo, tudi na operativnem nivoju,” dodaja. Redno jih obvešča prek svojih komunikacijskih kanalov in jih vključuje v procese prepoznavanja potreb ter sooblikovanja novih projektov.
Kako vidite vlogo NVO v občini?
Po besedah Nataše Mačešić je stanje NVO v lokalnem okolju ključno za zagotavljanje širokega spektra storitev. “Sodelovanje z njimi občinam omogoča, da izkoristijo strokovnost, fleksibilnost in inovativnost teh organizacij pri izvajanju javnih nalog,” pravi.
Občina jih podpira finančno, preko letnih javnih razpisov in neposrednega sofinanciranja projektov ter infrastrukturno, z omogočanjem uporabe občinskih prostorov in opreme. Pomemben vidik je tudi vključevanje NVO v občinske projekte, s čimer občina prispeva k reševanju lokalnih potreb.
Katere so največje prednosti in izzivi pri sodelovanju z NVO?
“Prednost sodelovanja je zagotovo njihova povezanost z ljudmi in razumevanje lokalnih potreb,” pravi Mačešić. A hkrati priznava, da obstajajo tudi izzivi, ki so podobni po vsej Sloveniji. Eden od njih je, da so nekatere organizacije močno usmerjene v svoje specifične programe, kar včasih otežuje širše sodelovanje in vključevanje v strateško načrtovanje. Drug izziv predstavlja birokratska zapletenost pri razpisnih postopkih, ki obremenjuje tako NVO kot občine.
“Pomembno je, da ustvarjamo okolje, ki omogoča lažje in učinkovitejše delovanje, ter spodbujamo inovacije in sodelovanje med različnimi akterji,” poudari.
Dodaja še, da občine – in NVO – iščejo tudi načine, kako ponovno pritegniti mlade k prostovoljstvu, saj se zanimanje mladih za tovrstno udejstvovanje zmanjšuje.
Lahko izpostavite kakšen primer dobre prakse sodelovanja?
“Zelo uspešen projekt je Veter v laseh, kjer se povežejo NVO, šola in vrtec Ankaran, občina pa projekt podpira in pri njem sodeluje,” pove Mačešić. Drug primer je projekt Občina po meri invalidov, kjer so se aktivirale vse NVO s področja invalidov in socialnega varstva ter občino pripeljale do pridobitve tega naziva.
Kako občina spremlja potrebe in izzive NVO?
Občinaza društva organizira delavnice za pomoč pri prijavi na javni razpis. Potrebe, stanje in izzive občina preverja ob projektih (npr. sestanki pri projektu) ter na individualnih srečanjih. Občina se srečuje z NVO priložnostno, na pobude za srečanje se redno odziva in se srečanj udeležuje.
Če bi morali nevladnim organizacijam dati eno priporočilo, katero bi bilo?
“Da redno komunicirajo z občinskimi službami, jasno izražajo svoje ideje in potrebe ter aktivno sodelujejo pri občinskih dogodkih in posvetih,” svetuje sogovornica. Pomembno je tudi, da spremljajo razpise in se odzivajo na povabila k sodelovanju.
Kaj pa bi lahko občine naredile, da bi se še bolj približale NVO?
"Občine bi lahko ponudile dodatne informacije o različnih možnostih financiranja, kot so EU sredstva, partnerstva z gospodarstvom, donacije in fundacije, kar bi pripomoglo k iskanju trajnostnih virov financiranja za NVO. Prav tako bi lahko občine poenostavile administrativno izvajanje javnih razpisov, da bi bilo prijavljanje bolj transparentno in dostopno, hkrati pa bi se zmanjšali birokratski postopki, ki NVO pogosto otežujejo začetek in izvajanje projektov."
Pogovor z Natašo Mačešić jasno pokaže, da je sodelovanje med občino in nevladnimi organizacijami najuspešnejše takrat, ko temelji na odprti komunikaciji, zaupanju in skupnem razumevanju ciljev. Vloga občine ni zgolj v financiranju, temveč tudi v spodbujanju povezovanja in ustvarjanju pogojev, v katerih NVO lahko razvijajo svoje potenciale.
Tudi Stičišče ISKRA kot povezovalni člen med občinami in civilno družbo dokazuje, da so prav ti odnosi tisti, ki gradijo odporne, solidarne in ustvarjalne skupnosti.
