Pomembna novica za nevladni sektor in vse, ki delujete v prostovoljstvu: vlada RS je sprejela Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030 ter Strategija razvoja prostovoljstva do leta 2030.
Gre za dva ključna dokumenta, ki bosta v prihodnjih letih določala smer razvoja sektorja, krepila pogoje za delovanje organizacij ter prispevala k večji stabilnosti, prepoznavnosti in kakovosti dela NVO in prostovoljcev.
Strategija razvoja nevladnih organizacij do leta 2030:
Prinaša jasen okvir za stabilno in profesionalno delovanje sektorja v prihodnjem obdobju. Predvideni so številni ukrepi v skupni vrednosti dobrih 69 milijonov evrov. Predviden je javni razpis za zagovorniške NVO. Strategija še naprej spodbuja in podpira nvo pri prijavah na razpise evropske kohezijske politike in zagotavljalo sredstva za sofinanciranje lastnega deleža. Predvidena je digitalizacija poslovanja NVO ter razvoj metodologije za merjenje družbenih učinkov.
Izpostavljeni so ključni izzivi sektorja:
- administrativne zahteve, ki zmanjšujejo učinkovitost dela,
- kratkoročno in nepredvidljivo financiranje,
- pomanjkanje ustrezne infrastrukture,
- nezadostno in prepozno sodelovanje z državo ter lokalnimi skupnostmi.
Dokument spodbuja tesnejše partnerstvo med državo in civilno družbo, bolj sistematičen dialog ter vključevanje NVO v oblikovanje politik. Poleg tega izpostavlja pomen okrepitev učinkovitosti, transparentnosti in stabilnosti javnega financiranja NVO ter okrepitev zmogljivosti družbenega inoviranja in razvoja storitev v NVO.
Strategija razvoja prostovoljstva do leta 2030:
Dokument je prvič pripravljen kot samostojna strategija, čeprav ostaja tesno povezan s strategijo razvoja NVO. V središče postavlja prostovoljstvo kot enega ključnih gradnikov povezane in odporne družbe. Dejavnost, ki prispeva k boljšemu počutju posameznikov, krepi medsebojne odnose in pomembno vpliva na kakovost življenja v skupnostih. Namen strategije je okrepiti temelje prostovoljstva, povečati možnosti za vključevanje ter ustvariti pogoje, v katerih bodo prostovoljci lahko delovali varno, kakovostno in s potrebno podporo tudi v prihodnje.
Strategija podpira razvoj organiziranega prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah ter organizacijah s prostovoljskim programom, pri čemer poudarja pomen stabilnega financiranja, jasnega zakonodajnega okvira in dobro razvitega podpornega okolja. V ospredju je vzpostavljanje trajnostnih pogojev za organizacije, krepitev njihovih upravljavskih in strokovnih zmogljivosti ter povečanje števila prostovoljcev, ki bodo imeli možnost dostopa do kakovostno zasnovanih prostovoljskih programov. Velik poudarek je tudi na prepoznavnosti prostovoljstva ter njegovi vlogi pri odgovarjanju na ključne družbene izzive.
Predvideno je sodelovanje širokega kroga akterjev: države, občin, izobraževalnih ustanov, gospodarstva in civilne družbe. Med predvidenimi ukrepi so večletni razpisi za podporo prostovoljskim organizacijam, sistemske rešitve zavarovanj prostovoljcev, krepitev regionalnih stičišč, profesionalizacija mentorjev, promocijske kampanje ter redno spremljanje stanja prostovoljstva z raziskavami.
Kaj to pomeni za NVO in skupnost?
Sprejetje obeh strategij predstavlja pomemben korak za bolj urejeno, stabilno in razvojno usmerjeno podporno okolje za delovanje nevladnega sektorja in prostovoljstva.
Organizacijam prinaša jasnejšo razvojno vizijo, boljše pogoje za delovanje in več priložnosti za dolgoročna partnerstva, sodelovanje in rast.
Več informacij:
Strategijo razvoja nevladnih organizacij do leta 2030
Strategijo razvoja prostovoljstva do leta 2030.
