Kako je videti sodelovanje z društvi skozi oči tistih, ki na občinah snujejo razpise, prebirajo poročila in odgovarjajo na vprašanja nevladnih organizacij? Včasih se zdi, da občine in nevladne organizacije stojimo na nasprotnih straneh, a v resnici delujemo z roko v roki. In prav ta pogled – iz prve roke – želimo z našo novo serijo pogovorov približati tudi vam.
V sproščenem duhu smo poklepetali s Sorajo Balantič, ki je zaposlena za področje družbenih dejavnosti v občini Komen. Njeno delo je široko, obsega področja zdravstva, šolstva, kulture, športa, sociale in, seveda, društev. Kot sama pravi: »Sem edina zaposlena na občini za ta področja, zato dejansko pokrivam vse, tudi stik z nevladnimi organizacijami.«
Stik skozi vse leto
Razpis sledi poročilu, poročilu nov razpis in krog se vrti. Pove, da so društva z občino v stiku praktično skozi vse leto. »Pripravim približno deset razpisov letno. Ko se en zaključi, pridejo na vrsto poročila, nato pa že pripravljamo naslednjega.«
Nevladne organizacije kot dodana vrednost
V Komnu na društva gledajo kot na nepogrešljiv del lokalnega življenja: »Izvajajo stvari, ki jih občina sama nikakor ne bi vseh zmogla, vse od programov do prireditev. Brez njih bi bilo marsikaj neizvedeno.«
Društva v skupnosti prinašajo energijo, nove vsebine in priložnosti za ljudi, občina pa jim pomaga z razpisi in podporo. A sodelovanje ni vedno brez zapletov. »Nekatera društva se pred prijavo na razpis posvetujejo z nami, kar je super. Drugi gredo v prijavo povsem samostojno in tu včasih pride do nesoglasij, če razpis zanje ni ustrezen ali pa če niso zadovoljni z odločitvami komisije. Načeloma pa smo v majhni občini vsi med sabo povezani, vrata župana so vedno odprta in pogosto jih poskušamo usmeriti na razpis, ki bi bil zanje najbolj primeren.«
Največji izzivi: kadri in birokracija
Čeprav društva delajo z veliko vnemo, se pogosto soočajo z izzivi. Največkrat z manjkom ljudi, ki bi bili pripravljeni vlagati svoj prosti čas. »Največji problem je pomanjkanje ljudi. Kadri se iztrošijo, prostovoljcev je vedno manj. Tudi birokracije je vedno več, poročila so zahtevna. Za prostovoljce, ki to delajo v prostem času, je to velik izziv.«
Kljub temu društva vztrajajo in delujejo. V občini jih je okoli 50, večinoma na prostovoljni bazi.
Primer dobre prakse: medobčinsko sodelovanje
Pogovor je nanesel tudi na medobčinsko sodelovanje. V štirih občinah že vrsto let skupaj izvajajo strategijo, ki društvom omogoča večletno financiranje. To jim daje stabilnost in zanesljivost, občini pa manj administrativnega dela. »Že petič izvajamo skupno strategijo štirih občin, ki omogoča večletno financiranje. To je velika prednost, saj društva vnaprej vedo, na kakšen proračun lahko računajo. Pri nas sicer večletnih razpisov ni, ker so društva majhna in manj predvidljiva.«
Prostor je večen izziv
Kot marsikje drugje, tudi v Komnu prostorska vprašanja ostajajo občutljiva. Idealno ni, a vedno se najde rešitev.
»Tu imamo velik problem. Kulturni dom v Komnu je v zelo slabem stanju, športna infrastruktura je zastarela. Gradimo novo balinarsko dvorano, kar bo po 50 letih prineslo novo možnost tekmovanj. Na splošno pa društva rešujejo prostorske potrebe v vaških domovih ali celo v zasebnih prostorih.«
Pogled v prihodnost
Občina se želi v prihodnje lotiti digitalizacije razpisov. S tem bi si olajšali delo tako občinski uradniki kot društva. Poleg tega razmišljajo o podpori pri pripravi novih strategij, kot sta strategija za mlade in strategija za kulturo, kjer vidijo prostor za sodelovanje s stičiščem.
Kaj bi svetovali društvom, da bi bilo sodelovanje še lažje?
Za konec ga. Soraja ponudi zelo praktičen nasvet: »Naj se prej informirajo. Naj vprašajo, kateri razpis je primeren in kako prijavo zapeljati. Prej ko steče komunikacija, boljše je za vse. Ko komisija enkrat poda ocene, ni več veliko prostora za popravke.«
