Ko govorimo o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami, pogosto ostajamo pri formalnih okvirjih. A v resnici se zgodbe začnejo pri ljudeh, ki se vsakodnevno srečujejo z izzivi in priložnostmi sodelovanja. Tokrat smo se pogovarjali z Matejem Knepom, vodjo Urada za družbene dejavnosti Občine Piran.
»Nevladni sektor je izjemno pomemben del lokalne skupnosti«
»Nevladni sektor je izjemno pomemben del lokalne skupnosti,« pravi Knep. »Po eni strani zastopa interese svojih članov, po drugi pa zagotavlja določene storitve v javnem interesu in s tem pomembno prispeva h kakovosti bivanja v občini.«
Po njegovih besedah so v Piranu nevladne organizacije zelo aktivne, občina pa si želi, da bi se njihov razvoj nadaljeval v smeri večje profesionalizacije:
»Želimo si, da bi bile nevladne organizacije bolj sposobne pridobivati vire poleg članarin in javnih sredstev tudi iz drugih, evropskih virov. Ena izmed ključnih stvari, ki bi se lahko izboljšale, je prav profesionalizacija nevladnega sektorja.«
Pri tem vidi veliko priložnost za povezovanje: »Tako bi se lahko skupaj vključili v partnerstva za pridobivanje evropskih sredstev. S podobnimi sodelovanji imamo že dobre izkušnje, na primer s skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini, s katero smo skupaj pridobili sredstva za obnovo kulturne dediščine.«
»Računamo na vas pri zagovorništvu, profesionalizaciji in mreženju«
Knep se pri svojem delu z nevladniki srečuje vsakodnevno: »Naša vloga je razvoj sektorja, ki ga podpiramo z javnimi razpisi, predvsem pri zagotavljanju infrastrukture in financiranju dejavnosti, kot so ljubiteljska kultura ali šport. Naša naloga je, da omogočimo, da jih tudi javnost vidi in prepozna.«
Pri sodelovanju s stičiščem nevladnih organizacij vidi jasen pomen: »Računamo na vas pri profesionalizaciji in tudi zagovorništvu, da opolnomočite naše nevladne organizacije, da bolj jasno izražajo svoje potrebe, pri mreženju in ustvarjanju partnerstev.«
»Strukturiranega dialoga je manj, kot bi si želeli«
»Potrebe ugotavljamo tako na terenu kot preko poročil in dopisov, a prav strukturiranega dialoga je manj,« priznava Knep. Kot primer dobre prakse izpostavlja lokalno skupino za krepitev zdravja, kjer se srečujejo različni deležniki. Dodaja, da bi bilo sodelovanje lažje, »če bi imel nekdo vlogo skrbnika procesa dialoga, ker na upravi pogosto zmanjka časa in kadrovskih kapacitet. Zato računamo na stičišča, da tovrstne dialoge vodijo.«
»Nevladne organizacije segajo zelo globoko v skupnost«
»Prednost nevladnih organizacij je, da zelo dobro poznajo teren. Ljudi, razmere, potrebe. Zato jim lahko zaupamo, da res vedo, kje so potrebe,« pravi Knep. »Po drugi strani pa občina preko njih zagotavlja številne storitve občankam in občanom.«
Knep meni, da bi bilo idealno, če bi bili nevladniki vključeni že v faze oblikovanja odločitev: »Pomembno je, da vstopajo v odločevalske procese, še preden so rešitve sprejete, da ponudijo svoja mnenja in vpoglede, ki se potem upoštevajo pri občinskih odločitvah.«
Digitalizacija razpisov: »Korak naprej, a z mero potrpežljivosti«
Knep vidi izziv v birokratskih postopkih: »Želimo si, da bi razpise digitalizirali, ampak smo v dilemi, ali bodo društva to znala uporabljati. Na področju športa smo uvedli elektronske obrazce, uvedli smo prehodno obdobje in izobraževanja in to se je dobro obneslo. Tako si želimo nadaljevati tudi drugje.« Digitalizacija pa mora biti postopna: »Na začetku je morda več dela, a dolgoročno olajša postopke. Z ustreznimi prehodnimi obdobji in podporo se da.«
»Nevladniki delujejo prostovoljno, v prostem času«
»Velik del nevladnega sektorja deluje prostovoljno. Ti ljudje imajo službe in druge obveznosti, zato se včasih težko udeležujejo procesov ali sestankov,« pravi Knep. »Zato jih želimo spodbujati, da ostanejo vključeni, kolikor le lahko.«
»Podpora občine je ključna – a omejena«
»Zagotavljanje dovolj javnih financ je vedno izziv,« poudarja Knep. »Podpora nevladnemu sektorju je le ena od številnih nalog občine. Vem, da so potrebe večje, kot jih lahko pokrijemo, a menim, da je občinska podpora ključna za delovanje društev.« Kot primere sodelovanja navede različna društva: »Ne bi izpostavljal enega samega, sodelujemo z vse od kulturnih in športnih društev do humanitarnih organizacij, kot je Rdeči križ. Z mnogimi smo v stalnem dialogu.«
»Naj bodo pogumni in samoiniciativni«
Na vprašanje, kaj bi svetoval društvom, odgovori neposredno: »Naj pridejo do nas, naj vprašajo, naj predlagajo. Tu smo za njih. Naj bodo samoiniciativni. Včasih jih želimo vključiti, pa jih težko dobimo. Če bi se vsi poslušali in iskali skupne rešitve, bi bil to idealen svet.« Za občine pa ima nasvet: »Bistveno je, da poslušamo naše uporabnike in da naši ukrepi sledijo dejanskim potrebam, ne tistim, za katere si samo mislimo, da obstajajo.«
Matej Knep zaključuje z mislijo, ki povzame bistvo sodelovanja: »Če smo odprti za dialog in res poslušamo drug drugega, bomo kot skupnost močnejši.«
