Inkubator Sežana je eno ključnih razvojno-podjetniških središč v naši regiji. Njegov direktor Dorijan Maršič verjame, da so uspešna podjetja tista, ki razumejo pomen sodelovanja, tudi s civilno družbo. Pogovor z njim je pokazal, da gospodarski in družbeni razvoj nista ločena svetova, temveč dva vidika iste zgodbe: ustvarjanja trajnostnih skupnosti.
Kako bi na kratko opisali vlogo Inkubatorja ter ključna področja vašega delovanja?
Inkubator Sežana je razvojno-podjetniško središče, ki spodbuja ustanavljanje, rast in razvoj podjetij v občini Sežana, Obalno-kraški regiji ter širše. Naša vloga je povezovalna in podporna – podjetnikom, ustvarjalcem in organizacijam pomagamo pri razvoju poslovnih idej, pridobivanju znanj, vzpostavljanju mrež ter dostopu do prostora, svetovanja in finančnih virov.
Ključna področja delovanja so podjetniško svetovanje in mentorstvo, programi usposabljanja in mreženja, prostorska infrastruktura, podpora raznovrstnim industrijam ter povezovanje in skupnost. Inkubator namreč gradi okolje sodelovanja med več kot 50 podjetji in povezuje gospodarstvo, izobraževalne ustanove ter lokalne skupnosti.
Obenem pa Inkubator s pooblastilom občine Sežana deluje tudi kot izobraževalno-razvojno središče, namenjeno razvoju višješolskih in visokošolskih programov.
Kako pogosto in na kakšen način sodelujete z nevladnimi organizacijami?
Čeprav to ni naša glavna podporna usmeritev je eden od naših kazalnikov usmerjen tudi v zagotavljanje družbene odgovornosti za kar se pogosto povezujemo z nevladnim sektorjem. Predvsem gre tu za povezovanje v partnerstva pri skupnih prijavah na razpise ali pri izvedbi skupnih dogodkov in delavnic.
Se vam zdi sodelovanje z NVO smiselno za gospodarstvo in podjetnike?
Sodelovanje med podjetji in NVO je obojestransko koristno: podjetjem prinaša nove priložnosti, NVO pa omogoča stabilnejše delovanje in večji vpliv. Skupaj ustvarjajo , kar dolgoročno krepi konkurenčnost in trajnostni razvoj.
Kaj bi bilo, če NVO ne bi bilo?
Če NVO ne bi bilo, bi družba izgubila pomemben glas civilne pobude, ki opozarja na družbene, okoljske in etične izzive. Manjkala bi povezava med državo, gospodarstvom in prebivalci, mnoge ranljive skupine bi ostale brez podpore, inovacije z družbenim učinkom bi se upočasnile, lokalne skupnosti pa bi bile manj vključujoče in manj odporne. Namesto NVO bi vlogo morala prevzeti država, kar pomeni slabšo dostopnost in več birokracije.
Katere so največje prednosti sodelovanja med podjetniki in NVO?
Sodelovanje med podjetniki in NVO ustvarja trajnostno partnerstvo, ki združuje gospodarsko učinkovitost in družbeni pomen – torej tisto, kar sodobno gospodarstvo najbolj potrebuje: poslovni uspeh z družbenim vplivom.
Kako lahko NVO podpirajo podjetnike?
Sodelovanje med podjetniki in NVO ustvarja trajnostno partnerstvo, ki združuje gospodarsko učinkovitost in družbeni pomen – torej tisto, kar sodobno gospodarstvo najbolj potrebuje: poslovni uspeh z družbenim vplivom.
Katere so glavne ovire pri sodelovanju?
Glavne ovire pri sodelovanju med podjetniki in NVO so različni cilji in načini delovanja, birokratski postopki, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov ter komunikacijske razlike. Pogosto se razlikujeta tudi časovni horizont in pričakovanja, kar lahko oteži usklajevanje skupnih projektov.
Primer dobre prakse?
Ne spremljamo toliko dobrih praks pri drugih. Sami smo razvili določene projekte za delo z ljudmi s posebnimi potrebemi (osebe z izgubo sluha) ter sodelovali v EU projektu Better Incubation.
Kaj bi najbolj prispevalo k boljšemu sodelovanju med podjetniki, NVO in občinami?
K boljšemu sodelovanju med podjetniki, NVO in občinami bi najbolj prispevalo redno in odprto medsektorsko povezovanje – skozi skupne projekte, mreženjske dogodke in strateške platforme za dialog. Pomembni so tudi jasni skupni cilji, več zaupanja in medsebojnega razumevanja, ter poenostavljeni postopki za sodelovanje pri razpisih in programih. Ključno pa je, da občine prevzamejo vlogo povezovalca in spodbujevalca teh partnerstev v lokalnem okolju.
Katere podporne mehanizme bi bilo smiselno razviti?
Za boljše sodelovanje med podjetniki, NVO in občinami, pa tudi podjetniškim podpornim okoljem, bi bilo smiselno razviti skupne programe za družbene in trajnostne inovacije. Pomembno je vzpostaviti platforme za mreženje in izmenjavo znanj, kjer bi se partnerji lahko redno srečevali in povezovali. Potrebni so tudi izobraževalni in mentorski programi, ki krepijo veščine sodelovanja in projektnega vodenja. Ključno vlogo imajo finančne spodbude in razpisi, namenjeni partnerskim projektom z družbenim učinkom. Poleg tega bi pripomogla digitalna orodja za povezovanje in promocijo dobrih praks.---
Kako bi si vi želeli, da bi Stičišče ISKRA podprlo to sodelovanje?
Stičišče ISKRA že deluje kot aktivni povezovalec med podjetniki, NVO in občinami, ki spodbuja sodelovanje z znanjem, orodji in konkretnimi priložnostmi. Tako naj tudi ostane. Pomembno bi bilo, da še naprej omogoča redno mreženje, predstavitev dobrih praks in razvoj skupnih projektov, kjer bi se različni sektorji učili drug od drugega. Prav tako bi bilo koristno, da nudi strokovno podporo pri pripravi razpisov, partnerstvih in komunikaciji, saj so to področja, kjer pogosto prihaja do vrzeli. Poleg tega bi lahko ISKRA razvila mentorstvo in svetovalno mrežo, ki bi pomagala pri konkretnih pobudah. Skratka – da bi delovala kot stičišče idej, ljudi in priložnosti, ki spodbuja sodelovanje za trajnostni razvoj skupnosti.
Sodelovanje med podjetniki, občinami in nevladnimi organizacijami ni le možnost, temveč nuja za sodobno, vključujočo družbo. Inkubator Sežana s svojimi praksami dokazuje, da so povezovanje, znanje in zaupanje ključni temelji za uspešen in trajnosten razvoj regije.
